Občina Rogašovci leži v severozahodnem delu Goričkega. Sega od Ledavskega jezera na jugu do najvišjih vzpetin razvodnega gričevja med Muro in Rabo na severu. Tam se v nebo dviguje "prekmurski Triglav", Sotinski breg, ki je s 418 metri nadmorske višine najvišja točka Prekmurja. Na vzhodu poteka meja občine večinoma po razvodnem slemenu med reko Ledavo in potokom Lukaj, na zahodu pa po potoku Kučnica, po katerem teče tudi državna meja z Avstrijo. Občina meji na sosednje občine Cankova, Grad, Kuzma, Puconci ter na Republiko Avstrijo.
Občina Rogašovci zavzema površino 40,1 km². Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 147. mesto. Obsega enajst naselij: Fikšinci, Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Pertoča, Rogašovci, Ropoča, Serdica, Sotina, Sveti Jurij in Večeslavci, v naseljih pa živi okoli 3.104 prebivalcev (Statistični urad RS, 1. januar 2023). Prevladuje razpršena poselitev, po velikosti ne izstopa nobeno naselje je pa pravcata posebnost občinsko središče, ki ga sestavljajo jedra kar treh naselij: Svetega Jurija, Rogašovcev in Nuskove.
Skozi leta se je zaradi ekstenzivnega kmetijstva na območju občine oblikovala čudovita kulturna krajina z mozaičnim prepletom polj, travnikov in gozdov. V dolini Ledave je še delno ohranjena obvodna pokrajina s starimi vrbami, v južnem delu zloženo pokrjino doplnjuje Ledavsko jezero, severno od nejega pa je velik sklenjen kompleks mokrotnih travnikov. S Serdiškega in Sotinskega brega pa se odpira čudovit razgled na Mursko ravan in Slovenske gorice, v smeri proti Avstriji se vidijo zasneženi vrhovi avstrijskih Alp, ob lepem vremenu pa se vidi tudi mariborsko Pohorje. Pomembno naravno znamenitost predstavljata tudi izvir mineralne vode in kamnolom v Sotini.
Po prvi svetovni vojni so prevladovale krajevne (vaške) občine, zato se je leta 1933 začelo njihovo združevanje. Na območju sedanje Občine Rogašovci sta nastali dve občini: Rogašovci in Pertoča. V prvo so spadala naselja Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Rogašovci, Sveti Jurij, Serdica in Sotina, v drugo pa Pertoča, Fikšinci, Ropoča, Večeslavci, Gerlinci in Motovilci. Taka ureditev občin je obveljala vse do leta 1945. Po drugi svetovni vojni pa so nastali Krajevni ljudski odbori (KLO), ki so imeli sedeže v Rogašovcih, Sotini in Pertoči. Z zakonom o novi upravno politični delitvi so se 1. maja 1952 Krajevni ljudski odbori združili v Občinski ljudski odbor Rogašovci, ki je obsegal območje sedanje občine. Leta 1964 pa so bile vse občine z območja Ravenskega in Goričkega združene v veliko občino Murska Sobota, ki je bila hkrati samoupravna lokalna skupnost in del sržavne uprave. Na nižjem nivoju pa so se v tem obdobju izoblikovale krajevne skupnosti. Na območju sedanje Občine Rogašovci sta nastali krajevni skupnosti Rogašovci in Pertoča. V sedanji obliki je bila Občina Rogašovci ustonavljena 2. oktobra 1994, na podlagi Zakona o ustanovitvi občinin in določitvi njihovih območij, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije.
Vir: Ficko Robert in Horvat Robert, 2013: Od Ledavskega jezera do Sotinskega brega (Občina Rogašovci).
